Citati avtorja Klavdija Kokol

»Prevzema nas novo upanje.«

»To je zelo velik stres. Že vozimo se daleč do bolnišnice, potem naprava ne dela in nas preusmerijo v Ljubljano. Ampak to ne pomeni, da smo na vrsti isti dan, ampak ko je čas.«

»S strtim srcem in solzami v očeh se sprašujem ali si onkološki bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodnikih. Se res ne da bolje poskrbeti za nas?«

»Se sploh zavedate, kaj preživljamo med zdravljenjem in če preživimo, kaj po njem. Jaz se res bojim, da za vse nas onkološke bolnike ne bo prostora za zdravljenje.«

»Čakali smo po več ur na hodnikih, da smo potem lahko šli na kemoterapijo, zunaj smo čakali, da smo se lahko prijavili na obravnavo, v kletnih prostorih, kjer se je izvajalo obsevanje, je bil vonj kanalizacije strašen.«